Konverzacijske maksime in aksiom pertinentnosti ali implicitno(st) komunikacije

Sodobna lingvistična pragmatika nam je do danes ponudila kar nekaj pripomočkov za analizo vsakdanjega / običajnega / navadnega govora, najbolj znan in najbolj uporabljan med njimi je verjetno prav Griceova teorija konverzacijskih maksim in konverzacijskih implikatur. Marina Sbisa celo trdi, da je Griceov Kooperacijski princip (splošno) sprejet oz. uveljavljen način, ki se ga mora govorec poslužiti, če naj ga ima poslušalec za vrednega zaupanja (trustworthy).

Posted in Članki, Pragmatika | Leave a comment

Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika

Gre za problem, ki za sloveniste in slovenistke – ljudi, ki se na Slovenskem največ ukvarjajo s slovnico (in s slovničnim spolom) – tako rekoč ne obstaja: moška oblika, pravijo, je nevtralna in skupna in ne pomeni nikakršne prednosti moških oseb, saj da tako govorimo tudi o stvareh. Preprosto in udobno, toda o stvareh le govorimo, z ljudmi pa se moramo tudi pogovarjati in jih nagovarjati. In če se po naključju pogovarjamo z ženskami, ali jih moramo res nagovarjati kot moške?

Posted in Članki, Pragmatika | Leave a comment

O(d)čitek pomena ali kako (naj) žalimo

Nekje proti koncu februarja so se juridični modreci v ZRN odločiti stopiti na prste žalilcem organov reda in miru, in zaščititi nedolžne pasante pred notoričnimi psovalci in preklinjevalci.

Posted in Članki, Pragmatika | Leave a comment